Pojav
tospovirusov v Sloveniji –
Irena
Mavrič, Maja Ravnikar
Nacionalni
inštitut za biologijo, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Tospovirusi so pomembni
patogeni predvsem na okrasnih rastlinah in vrtninah, med njimi povzročajo največjo
škodo na papriki, zemeljskih oreških, paradižniku, zeleni, solati, krompirju,
grahu, tobaku, čebuli, krizantemah, dalijah, gerberah, perunikah in mnogih
drugih. Okužujejo preko 800 rastlinskih vrst iz 82 družin enokaličnic in
dvokaličnic. Prenašalci tospovirusov so predstavniki različnih rodov žuželk
iz družine Thripidae. Najpogostejši prenašalci so Frankliniella
occidentalis, F. schultzei in Thrips tabaci, poleg njih pa še F. fusca, T.
setosus, T. palmi, Scirtothrips dorsalis in F. intonsa. Prenos posameznih
virusov je vezan na določene vrste prenašalcev, različna pa je tudi učinkovitost
prenašanja posameznih virusov. Vrste, ki prenašajo tospoviruse se hranijo
izključno na rastlinah in mnoge med njimi so polifagne. Virus pegavosti in
uvelosti paradižnika (Tomato spotted wilt
tospovirus - TSWV) spada med 10 ekonomsko najpomembnejših rastlinskih
virusov v svetu, saj povzroča izgube pridelka za več kot milijardo ameriških
dolarjev. Predvsem je pomemben povzročitelj bolezni zunaj rastlinjakov na
vrtninah, pa tudi na nekaterih okrasnih rastlinah. Virus nekrotične pegavosti
vodenke (Impatiens necrotic spot
tospiovirus - INSV) se pogosto pojavlja v rastlinjakih, kjer povzroča
veliko škodo pri pridelavi okrasnih rastlin. Za razliko od TSWV se ne pojavlja
na vrstah iz družine Solanaceae. Najučinkovitejši prenašalec obeh virusov je
cvetlični resar Frankliniella
occidentalis. V letu 2000 smo dokazali okužbe nekaterih okrasnih rastlin,
predvsem krizantem, s TSWV in INSV. Poleg teh pa smo na območju Slovenije
zasledili še okužbo z virusom rumene pegavosti perunik (Iris yellow spot virus - IYSV). Virus je bil opisan šele v zadnjih
letih in lahko povzroča velike izgube pri pridelavi čebule. Najučinkovitejši
prenašalec tega virusa je tobakov resar Thrips
tabaci. Za identifikacijo vrst in različkov se uporabljajo serološke značilnosti
nukleoproteina in homologija nukleotidnega zaporedja gena za nukleoprotein. V
predavanju bo predstavljena biologija vseh treh virusov, njihov pomen za
pridelavo s poudarkom na izkušnjah iz preteklega leta in možni načini
diagnostike.
ABSTRACT
Tospoviruses are important
pathogens of ornamental and vegetable crops, such as pepper, peanut, tomato,
celery, lettuce, potato, pea, tobacco, onion, chrysanthemum, dahlia, gerbera,
iris and many others. They are known to infect more than 800 plant species from
82 plant families. Virus vectors are different insect species from family
Thripidae. The most frequently reported vectors are Frankliniella
occidentalis, F. schultzei and Thrips
tabaci, other recorded vectors are also
F. fusca, T. setosus, T. palmi, Scirtothrips dorsalis and
F. intonsa. One vector species is able to effectivelly transmitt only one or
few tospovirus species. They feed exclusively on plants and most of them are
polyphagous. Tomato spotted wilt tospovirus (TSWV) is one of ten most important
plant viruses, causing crop losses worldwide of more than 1 billion US dollars.
It is found to infect mostly vegetables and some ornamentals mainly outside
greenhouses. Impatiens necrotic spot
tospovirus (INSV) is mainly found in greenhouses causing big losses in
production of ornamental plants. It does not occur in solanaceous crops. The
most effective vector of both viruses is Western flower thrips, Frankliniella
occidentalis. TSWV and INSV were detected on some ornamentals, mostly
chrysanthemums, in Slovenia in the year 2000. In southwestern part of Slovenia
also Iris yellow spot virus (IYSV) infections were found. IYSV was
reported only in last years and can cause big crop losses in seed and bulb
production of onions. Its most effective vector is reported to be Onion thrips, Thrips
tabaci. Methods used for tospovirus identification are based on serological
characteristics of nucleoprotein and nucleotide homology of the gene for the
same protein. Biology, economical importance and methods for detection and
identification of all three tospoviruses will be presented.