Xanthomonas campestris pv pelargonii (Brown 1923) Dye 1978
Bakterijska uvelost pelargonij

Tina Demšar, Tanja Dreo in Maja Ravnikar

Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za rastlinsko fiziologijo in biotehnologijo, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Bakterijsko uvelost pelargonij povzroča bakterija Xanthomonas campestris pv. pelargonii (Brown 1923) Dye 1978, ki okužuje rastline iz rodu Geranium in Pelargonium. Kljub temu, da je bakterijska uvelost pelargonij splošno razširjena in že dolgo znana, ostaja najpogostejša in najbolj pogubna bolezen pelargonij.

Zastopanost in izraženost bolezenskih znamenj na rastlini sta odvisna od gostiteljske rastline (vrsta in kultivar), razmer okolja in seva patogene bakterije. Na okuženih rastlinah se sprva na spodnji površini listov pojavijo majhne, vdrte, vlažne pege, ki so kasneje opazne tudi na zgornji površini listov. Na listih se pojavijo tudi značilna klinasta klorotična in nekrotična območja. Bakterija se po žilnem sistemu širi po okuženi rastlini in povzroča venenje celotne rastline. Bakterija lahko preživi leto dni na odmrlem rastlinskem tkivu, na površju negostiteljskih rastlin in tudi epifitsko na gostiteljskih rastlinah ne da bi povzročala razvoj bolezenskih znamenj. Glavni vir okužb je vrtnarsko orodje, ki se uporablja za ločevanje potaknjencev od matične rastline. Okužba se širi tudi s škropljenjem vode po rastlinah, z odtekanjem vode iz visečih košar na spodaj postavljene občutljive rastline, s fizičnim kontaktom med rastlinami in tudi nekaterimi insekticidi. Zatiranje bolezni temelji na uporabi pregledanih, neokuženih matičnih rastlin in strogih higienskih predpisov.

Predstavljen je postopek laboratorijskega dokazovanja bakterije.

ABSTRACT  
   
Xanthomonas campestris pv pelargonii (Brown 1923) Dye 1978
Bacterial Blight of Pelargonium

Bacterial blight, caused by Xanthomonas campestris pv. pelargonii (Brown 1923) Dye 1978, is the most destructive disease of Pelargonium and Geranium cultivars. Despite the long recognition and the widespread of the disease, bacterial blight remains a serious and frequent problem for pelargonium and geranium growers.

Symptoms vary depending on the cultivar and species affected, environmental conditions and  the strain of bacterium. Infected plants first develop small, sunken, water-soaked spots on the lower leaf surface. After several days spots become apparent on the upper surface of the leaves. The spots are then followed by wedge-shaped areas of chlorosis and necrosis. The bacterium moves into the vascular system and eventually causes wilt of the entire plant. The bacterium can survive for at least a year in undecomposed plant tissues, on foliage of nonhost plants and epiphytically on pelargonium and geranium leaves without causing symptoms. The most common means of spreading the bacterium is by cutting tools during propagation, by splashing water, dripping of water from hanging baskets above a suspectible crop, plant to plant contact and by some insects which can transmit the bacterium from diseased to healthy plant. Control measures must be based upon establishing pathogen-free certified plants and following strict sanitary procedures.

The laboratory testing scheme will be discused.