Organizacijski odbor
5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE,
Oddelek za varstvo rastlin,
Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: 01 2805 262, Fax: 01 2805 255,
E-mail: gregor.urek@kis-h2.si

Ljubljana, 9. marec 2001

  POROČILO S  5. SLOVENSKEGA POSVETOVANJA O VARSTVU RASTLIN,

ČATEŽ OB SAVI, 6. – 8. MAREC 2001

Pokrovitelj 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin je bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, podprlo pa ga je 27 sponzorjev in soorganizatorjev. Organizacijski odbor posvetovanja je bil sestavljen iz 10 članov, sedež pa je imel na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani.

5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, ki je potekalo v Čatežu ob Savi se je udeležilo 231  strokovnjakov s področja kmetijstva, biologije, gozdarstva in varstva okolja.

Posvetovanje je potekalo po naslednjih sekcijah:

·        Uvodni referati

·        Informacijski sistemi, ekologija in mehanizacija

·        Entomologija in nematologija

·        Fitopatologija

·        Herbologija

·        Zakonodaja

Predstavljenih je bilo 88 prispevkov (72 v obliki referatov in 16 v obliki posterjev), 2 prispevka pa zaradi odsotnosti avtorjev nista bila predstavljena. Na posvetovanju je s prispevki sodelovalo 153 avorjev, od tega 53 tujih.

Uvodni referati so obravnavali aktualno problematiko na področju zdravstvenega varstva rastlin in je bila namenjena vsem udeležencem.

Uvodni referati

Ostale strokovne vsebine so bile predstavljene po sekcijah, pri čemer sta sočasno v ločenih dvoranah potekali dve sekciji.

POROČILA PO SEKCIJAH

Poročila so pripravili člani delovnih predsedstev posameznih sekcij.

Uvodni referati

Predstavljeni so bili štirje uvodni referati: en o gensko modificiranih organizmih, en o postopkih za analizo tveganja zaradi vnosa in širjenja škodljivih organizmov, en o uporabi geografskih informacijskih sistemov pri analizah tveganja zaradi vnosa in širjenja škodljivih organizmov in en o globalnem informacijskem sistemu v varstvu rastlin.

Informacijski sistemi, ekologija in mehanizacija

V sekciji je bilo predstavljenih deset prispevkov: dva o informacijskih sistemih s področja varstva rastlin; dva o ekološki problematiki, štirje o okolju prijaznih oblikah pridelave in varstva rastlin ter dva s področja mehanizacije. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje o možnostih vstopa v FITO-INFO informacijski sistem na regionalni ravni za potrebe napovedovanja pojava bolezni in škodljivcev, o možnostih komercialne vzgoje avtohtonih plenilskih in parazitoidnih žuželk ter o ekonomskih perspektivah biološko-dinamičnega načina pridelave.

Entomologija in nematologija

I.     del

Na sekciji je bilo predstavljenih 11 referatov: trije s področja nematologije in osem iz entomologije. V dveh referatih sta bili predstavljeni karantenski vrsti, ki sta bili prvič registrirani pri nas, dva referata sta se nanašala na možnosti biotičnega zatiranja fitofagnih organizmov, ostali pa so obravnavali problematiko fitofagnih vrst, s stališča njihovih značilnosti, novih spoznanj in varstva. Predstavljenih je bilo tudi nekaj rešitev alternativnega varstva rastlin in opozorjeno na organizme, ki se lahko v kratkem razširijo v našo državo.

II.   del

Referenti so pripravili prispevke s področja entomologije, nanašali pa so se na pojav nekaterih novih škodljivcev v Sloveniji, uporabo novih metod spremljanja in zatiranja škodljivcev, predstavljeni pa so bili tudi nekateri novi insekticidi in fungicidi.

Predstavljenih je bilo vseh devet predvidenih referatov. Predavanja so potekala v okviru predvidenega časa.

S področja entomologije je bilo predstavljenih pet referatov, s področja fitofarmacije pa štirje prispevki. Po zaključku referatov je bila krajša razprava, v kateri je bilo opozorjeno na uporabo pravilne in veljavne terminologije s področja fitomedicine pri pisanju in podajanju prispevkov in člankov.

Fitopatologija

I. del

Zaradi tehničnih težav s projektorjem je sekcija začela delo z 20 minutno zamudo. Predstavljenih je bilo deset referatov, referat dr. W. A. Man in't Velda in sodelavcev pa ni bil predstavljen. Predstavitve smo zaključili v predvidenem času. Poleg aktualne fitopatološke problematike so bile opisane tri nove glivične bolezni. Udeležencev je bilo 70, ob zaključku so razpravljali o problematiki gliv Verticillium spp., njihovi determinaciji, gostiteljski specifičnosti in virulentnosti. Izpostavljen je bil problem uničevanja krompirjevke in pravih rokov za njeno zatiranje. Razprava je tekla tudi o smiselnosti zmanjševanja odmerkov fitofarmacevtskih sredstev. Na koncu razprave je dr. Kus predlagal, da se med sklepe posvetovanja uvrsti tudi nujnost izobraževanja kmetov o pomenu rastlinske higiene pri preprečevanju širjenja škodljivih organizmov.

II. del

Tega dela posvetovanja se je udeležilo 80 slušateljev. Prijavljenih in predstavljenih je bilo enajst prispevkov. En prispevek je obravnaval vzporedne učinke tretiranja semena s fungicidi, en  pripravke proti poleganju žit, šest jih je bilo namenjenih predstavitvi fitofarmacevtskih sredstev za potrebe zatiranja glivičnih bolezni v žitih, vinski trti in sadnemu drevju. Trije prispevki so obravnavali področje bakterijskih obolenj in njihovega diagnosticiranja.

K razpravi se je prijavilo enajst razpravljalcev, vsi pa so predvsem pojasnjevali predstavljene teme. Večina prispevkov je bilo zelo kakovostnih. Pripomb na potek posvetovanja ali drugih predlogov ni bilo.

III. del

Delo sekcije je bilo strokovno zanimivo in kakovostno. Velik napredek je bilo opaziti predvsem v kompleksnem obravnavanju rastlinskih patogenov, bolezni in njihovih povzročiteljev, kar je plod sodelovanja med različnimi službami in institucijami, ki se ukvarjajo z varstvom rastlin. Poglobljeno delo in zanimiva obravnavana tematika referatov se je odrazila v dolgi in kakovostni razpravi. Ob obravnavanju bakterijskega hruševega ožiga so bili razpravljalci enotnega mnenja, da je potrebna preventiva pri možnem vnosu omenjene bakterijske bolezni in mora biti usmerjena v že obstoječi monitoring. Pomembno bo tudi osveščanje pridelovalcev in širše javnosti.

Glavni poudarek diskusije o fitoplazmah, virusih in bakterijah sadnega drevja je bil usmerjen v hitro in zanesljivo detekcijo, v okviru tega pa je prof. Osler predstavil tudi izkušnje iz sosednje Italije. Pokazala se je potreba po uvajanju hitrih modernih metod detekcije patogenov, ki s v primerjavi z bološkimi testi zanesljivejši.

V preteklih letih so bile v Sloveniji odkrite okužbe s tremi tospovirusi, zato bi bilo potrebno, po mnenju razpravljalcev in referentov podrobneje preučiti njihovo razširjenost in uspešnost preživetja prenašalcev na prostem.

Zaradi češpljeve šarenke je ogrožena pridelava zdravega sadilnega materiala koščičarjev v drevesnicah, ker je stopnja okužb, predvsem v varovalnih pasovih, visoka. Razpravljalci so se strinjali, da je le s premišljenim pristopom možno ukrepati tako, da pridelamo zdrav sadilni material. Pri tem je sodelovanje drevesničarjev ključnega pomena, saj se lahko izognemo pritiskom virusa iz okolice le z izborom neokuženh varovalnih pasov. Pozornost pri ukrepih je potrebno usmeriti tudi na prisotnost virulentnega različka PPV-M in opazovati češnje na prisotnost PPV-C in okuženost plevelov.

Rizomanija je problematična viroza pri pridelavi sladkorne pese in razpravljalci so se strinjali, da je z nadaljevanjem detekcije prenašalca (glive) nujno omejevanje širjenja te bolezni že na samem začetku izbruha bolezni.

Herbologija

Predstavljenih je bilo osem prispevkov iz različnih področij herbologije. En prispevek je obravnaval gospodarski pomen oziroma škodljivost plevelov iz rodu Ambrosia v poljskih razmerah. En referat je obravnaval pojav in pomen odpornosti plevelov, srhkodlakavega ščira na trazine v Sloveniji. Štirje prispevki pa so obravnavali novejše aktivne učinkovine, ki so namenjene zatiranju plevela v najrazličnejših gostiteljskih rastlinah kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. En prispevek, ki obravnaval vpliv superfosfata na kalitev in razvoj plevela pa na žalost zaradi odsotnosti avtorja ni bil predstavljen.

Zakonodaja

Predstavljena sta bila dva zakona in sicer Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih. Sekcije se je udeležilo okoli 140 poslušalcev. Po predstavitvi zakonov je prišlo do krajše razprave.

SKLEPI POSVETOVANJA

Sprejeti so bili naslednji sklepi:

·        V sklopu izobraževanja kmetov je potrebno dati tudi poudarek na rastlinsko higieno za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov.

·        Domači avtorji naj v prihodnje predstavljajo posterje v slovenskem jeziku z angleškim izvlečkom.

·        Pri vseh vrstah komuniciranja, zlasti pa pri pisnih objavah, je potrebno upoštevati sprejeto fitomedicinsko terminologijo.

Društvo za varstvo rastlin Slovenije je zaslužnim članom in strokovnjakom na posvetovanju podelilo tudi priznanja (zlato oziroma srebrno značko) za življenjsko delo in posebne zasluge na področju zdravstvenega varstva rastlin.

  


Poročilo dopolnil in oblikoval:

           Dr. Gregor UREK
Predsednik organizacijskega odbora