4. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin
Poročila po sekcijah
Uvodni referati so obsegali dve tematski skupini:
Prof. Dr. Eckart Schlösser z Univerze v Giessenu (Nemčija) je v referatu »Efficacy and limits in the utilization of »systemic activated resistance« (SAR) against plant pathogens« predstavil funkcije delovanja fungicidov SAR, dosedanje izkušnje z njimi in pričakovanja v zvezi s to novo zanimivo skupino fungicidov.
Nosilna tema plenarnih referatov je bila normativno in institucionalno prilagajanje Slovenije EU na področju zdravstvenega varstva rastlin. Tematiko so obravnavali 4 avtorji v treh referatih (K. Groznik, Jerman Cvelbar, Benko Beloglavec z MKGP in Dr. David Ebbels - Anglija) in so celovito predstavili trenutno stanje v zakonodaji, ki ureja področje zdravstvenega varstva rastlin v Sloveniji, v luči vstopanja Slovenije v EU. Opozorili so na naloge, ki čakajo prav vsa področja zdravstvenega varstva rastlin (administracija, šolstvo, inštituti, svetovanje, promet z rastlinami in promet s fitofarmacevtskimi sredstvi) in na nujnost, da se na državni ravni združi in okrepi vse strokovne in znanstvene potenciale za učinkovito izvajanje nalog, ki jih je v mednarodnem prometu in pri pridelavi rastlin dolžna zagotoviti vsaka država.
Dr. David Ebbels – evropski svetovalec za zdravstveno varstvo rastlin za Slovenijo - je opozoril na potrebo in pomen mednarodne harmonizacije zakonodaje in ukrepov z namenom, da bi bila trgovina z rastlinskim materialom med članicami Unije, pa tudi širše, čim manj ovirana.
V splošni razpravi je bila med drugim podana informacija o ustanovitvi Gospodarskega združenja proizvajalcev fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji (GIZ) v letu 1998. Pobudnik ustanovitve je ECPA (European Crop Protection in Agriculture). Glavne naloge GIZ-a so: prenos EU standardov pri proizvodnji, formuliranju, označevanju, pakiranju, prometu, uporabi FF sredstev, komunikacija z državnimi inštitucijami in javnostjo.
Izražena je bila kritika, da se s slovenske strani v Agendi 2000 nekritično in neargumentirano navaja, da so viri pitnih vod pri nas zelo onesnaženi s pesticidi ter da je obseg porabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji zelo velik. To ne drži, ker:
Portorož, 3. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije mag. Milan Žolnir
Sekcija »Varstvo poljščin in vrtnin«
V sekciji so bili združeni referati, ki so obravnavali problematiko zdravstvenega varstva poljščin in vrtnin, problematiko napovedovanja najpomembnejših bolezni v poljedelstvu ter integrirani pristopi pri pridelovanju poljščin in vrtnin. Predstavljenih je bilo 11 referatov. Na sekciji je bilo nekaj nad 80 poslušalcev. V razpravi je bilo največ vprašanj oziroma zanimanja za nova fitofarmacevtska sredstva za potrebe poljedelstva. Slovenija za mnoge bolezni poljščin nima registriranih potrebnih fungicidov.
Portorož, 3. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije dr. Gregor Urek
V sekciji za herbologijo je bilo predstavljenih vseh 10 prijavljenih prispevkov, katerih teme so bile po vsebini precej različne. Štirje prispevki so obravnavali problematične ali nove plevelne vrste ter možnostih njihovega zatiranja. V petih referatih pa so bili predstavljeni rezultati poskusov in izkušnje z novejšimi herbicidnimi substancami za varstvo pred pleveli in njihovo mesto pri uravnavanju plevelne vegetacije v gojenih rastlinah, za katere so namenjeni. Večina prispevkov v tej sekciji je bila aplikativno naravnanih in zato zanimivih predvsem za operativno kmetijstvo.
Portorož, 3. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije mag. Andrej Simončič
Sekcija »Fitofarmacevtska sredstva«
V sekciji je bilo po programu devet referatov, predstavljenih jih je bilo osem (opravičena odsotnost referata g. Z. Koruniæa: Diatomejska zemlja, sestavni del integriranega varstva uskladiščenih proizvodov, potencialna zamenjava za metil-bromid). V sekciji je bilo nekaj nad 70 poslušalcev.
V sekciji so bili predstavljene novi pripravki in nove ugotovitve pri uporabi starejših fitofarmacevtskih pripravkov. V razpravi je bila izražena pripomba, da bi to sekcijo v bodoče združili z drugimi sekcijami, ki obravnavajo problematiko po gojenih rastlinah.
Portorož, 3. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije Ernest Jager
Sekcija »Karantenske bolezni in škodljivci«
Ta sekcija je bila na Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin uvrščena prvič in je bila tudi zelo dobro sprejeta - 81 poslušalcev.
Podanih je bilo 10 referatov o pomembnih karantenskih škodljivih organizmih iz obeh slovenskih karantenskih list (A1 in A2), slovenskih in hrvaškega avtorja.
Predstavljene karantenske škodljive organizme lahko razdelimo v 3. skupine:
Za vse karantenske škodljive organizme bo tudi v prihodnje potrebno v Sloveniji zagotoviti temeljit nadzor, za karantenske škodljive organizme s seznama A1, ki so bili v Sloveniji odkriti v zadnjem času, pa se bo treba opredeliti tudi do njihovega prihodnjega statusa. Tudi na splošno bo potrebno status karantenskih škodljivih organizmov na slovenskih karantenskih listah ponovno preveriti in jih uskladiti z Aneksom I Smernice 77/93/EC.
Portorož, 4. marca 1999
Poročilo pripravila predsedujoča sekcije Joži Jerman Cvelbar
Sekcija je obravnavala aktualno problematiko in novejša spoznanja na področju varstva vinske trte, diagnostike nekaterih problematičnih bolezni, zlasti raka vinske trte. S stališča prispevka k znanosti je potrebno posebej izpostaviti referata S. Vrabla o okolju prijazni metodi zbeganja pri zatiranju grozdnih sukačev ter M. Šabec o raku vinske trte (Agrobacterium vitis).
Portorož, 4. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije dr. Stojan Vrabl
V sekciji so bili predstavljeni referati s poudarjeno znanstveno vsebino. Obravnavani so bili različni povzročitelji bolezni rastlin in njihova razširjenost v Sloveniji: viroidi, virusi, fitoplazme, bakterije in fitopatogene glive. O nekaterih med njimi vemo v Sloveniji še razmeroma malo. V referatih je bila posvečena posebna pozornost novim metodam detekcije fitopatogenih organizmov (serološki testi, elektronska mikroskopija in molekularne tehnike). Del prispevkov pa je obravnaval metode klasičnega žlahtnenja in genskega inženiringa kot podlago za selekcijo na odpornost rastlin na bolezni.
Poročilo pripravila članica delovnega predsestva Vlasta Knapič
V tej sekciji je bilo predstavljenih 6 referatov. Večina teh je obravnavala nove ali manj znane škodljive žuželke, ki so se v zadnjih letih pojavile na ozemlju Slovenije ali pa so bili predstavljeni rezultati novejših raziskav o že znanih škodljivih vrstah.
V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da se zaradi globalizacije trga z rastlinskim materialom število na novo neželeno vnesenih škodljivih žuželk zaskrbljujoče povečuje. Zato bi bilo potrebno stalno spremljati vse nove škodljive žuželke, tudi tiste, ki niso na seznamu karantenskih škodljivih organizmov, a so lahko za posamezna območja ali področja pridelovanja velikega gospodarskega in tudi okoljevarstvenega pomena. Predlagano je bilo, da se tudi ob pojavu takih novih škodljivcev s strani MKGP finansira projektne naloge, v katerih se novo vrsto primerno preuči in izdela oceno potencialne škodljivosti za nacionalno kmetijstvo in okolje.
Portorož, 4. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije Vojko Škerlavaj
Sekcija »Varstvo sadnega drevja«
V tej sekciji je bilo predstavljenih 8 prispevkov. Trije referati so bili posvečeni problematiki zatiranja najpomembnejših glivičnih bolezni na jablani (jablanova pepelovka, jablanov škrlup in skladiščne bolezni). Dva prispevka sta obravnavala problematiko zatiranja škodljivcev na sadnem drevju, s posebnim poudarkom na okolju prijaznejših rešitvah in postopkih.
V sekcijo sta bila vključena tudi dva referata, ki sta obravnavala aktualno problematiko zdravstvenega stanja okrasnih drevnin v urbanem okolju. Posebna pozornost je bila posvečena novemu škodljivcu divjega kostanja, to je listnemu zavrtaču divjega kostanja (Cameraria ohridella). Ta resno ogroža dekorativno vrednost in obstoj divjega kostanja kot okrasne drevnine.
Portorož, 4. marca 1999
Poročilo pripravil predsedujoči sekcije mag.Gustav Matis
Sekcija »Fitofarmacevtska sredstva in okolje«
Referati v sekciji so obravnavali občutljiv biološki in človeški odnos med uporabo fitofarmacevtskih pripravkov in varstvom okolja. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je glede tega še veliko odprtih vprašanj, zlasti v zvezi z izvajanjem, oziroma načinom izvajanja monitoringa fitofarmacevtskih sredstev. Tudi pri tem se pozna, da je Slovenija šele v fazi oblikovanja ustreznih meril in mehanizmov za celovito zajemanje podatkov o obremenjenosti našega okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi in njihove interpretacije. Izražena je bila potreba po bolj usklajenem delovanju pristojnih ministrstev (MKGP, MZ, MOP) in njihovih inšpekcij na tem področju, pristojnosti pa naj bi bile jasnejše. To bi preprečevalo nastajanje neskladnosti med zakoni, ki jih pripravljajo različna ministrstva, hkrati pa bi to tudi zelo zožilo manevrski prostor za poenostavljene, neargumentirane in populistične interpretacije strokovno izjemno zahtevne problematike.
Vprašanje atrazina in uničevanja embalaže FFS ostaja za zdaj še odprto.
Portorož, 4. marca 1999
Poročilo pripravila predsedujoča sekcije dr. Marta Ciraj.